F / fĭdĕ-prōmitto
verb intransitive

fĭdĕ-prōmitto

2nd PP fĭdĕ-prōmittĕre · conj. 3rd
1. fides, jurid. t. t.
to be surety; go bail
to be surety, go bail for a person, Gai. Inst. 3, 115, v. the preced. art.